|
DRUŠTVO
LJUBITELJEV ŽELEZNIC IN ŽELEZNIŠKIH
EKSPONATOV |
| Uvodna stran Novice Osnovni podatki O društvu Člani Eksponati Dejavnosti Galerija Povezave |
Parna lokomotiva 25-002 Parna lokomotiva 25-002 stoji kot eksponat na železniški postaji Celje ob postajnem tiru št. 6 na tretjem peronu. Lokomotiva je bila kot eksponat na prostem postavljena leta 1989, v znak počastitve 15. aprila, tedanjega praznika železničarjev. Do osamosvojitve Republike Slovenije je bil 15. april jugoslovanski praznik železničarjev, s katerim smo se spominjali znamenite stavke železničarjev med 15. in 24. aprilom 1920 ter spopada z orožniki na Zaloški cesti v Ljubljani. Na žrtve spopada danes spominja spomenik. Pobuda za postavitev lokomotive je nastala na tedanjem ŽTO Celje. Ustanovljene so bile komisije, ki so ugotavljale najprimernejšo serijo, tehnično stanje lokomotiv, ki so na voljo, ter mesto postavitve. Po različnih sestankih, tehničnih pregledih in prošnjah za material, ki je bil potreben za obnovo, je glavno vlogo odigral vodja vleke vlakov takratne podružnice Celje, g. Robert Karl. Ob pregledu predloga lokomotive 25-002, ki je bila izbrana za postavitev kot tehnični spomenik, je bila za ta namen ustanovljena komisija v sestavi: Alojz Škrbinc, ŽG Ljubljana, Ivan Podobnik, TOZD za VV Maribor, Robert Karl, TOZD za VV Maribor, podružnica Celje, Franc Hren, obratovodja CD TOZD Šiška (dne 12.05.1988 TOZD za VV Maribor). Ugotovljeno je bilo, da je lokomotiva 25-002 potrebna temeljite obnove. Zamenjati je bilo potrebno dele zaščitnega plašča vzdolžnega in pokončnega kotla ter posamezne dele tenderja, v strojevodski hišici pa je bilo potrebno namestiti manjkajočo armaturo. Za dela so izbrali CD TOZD Maribor. Po temeljitem peskanju so zamenjali dotrajano pločevino na lokomotivi ter jo premazali z temeljno barvo. Komisija je predlagala obnovo lesenega dela, kakor tudi sedežev v strojevodski hišici. Glede tenderja pa so si bili enotni. Originalni tender je bil zaradi izredno slabega stanja zamenjan s tenderjem lokomotive 25-024, ki je bil na voljo v Mariboru, kar je bistveno znižalo stroške obnove. Če odštejemo prispevke v materialu, ki so jih prispevali posamezni TOZD-i v Celju, je bilo z donacijami zbrano pribl. 18.600.000 takratnih dinarjev. |